MANIFEST O KULTURI, USTVARJALNOSTI IN DEDIŠČINI SAMOSTANSKEGA KOMPLEKSA KRIŽANKE
I. Prostor kot nosilec časa in duha
V delu srednjeveške Ljubljane, ki ga danes opredeljujejo Emonska in Zoisova cesta, Trg francoske revolucije ter Gosposka ulica, vstopamo v prostor, ki ni le zidovje, tlak in les, temveč živa sled stoletij. Samostanski kompleks Križanke, nekoč molitveni dom križniškega reda, danes pa prostor ustvarjalnega nemira, nosi v sebi večplastno kulturno resnico: od prve antične kulturne opredelitve tega prostora, preko srednjeveške gospodarnosti in tišine do sodobne mladostne govorice.
Ta prostor ni zgolj prizorišče, temveč je nosilec kulturne zavesti.
________________________________________
II. Plečnik kot most med tradicijo in prihodnostjo
Med letoma 1952 in 1956 je mojster Jože Plečnik v svoje zadnje obsežno delo vtkal vizijo prostora, ki ne služi zgolj ohranjanju preteklosti, temveč njenemu ustvarjalnemu nadaljevanju. Ureditev Križank v šolski in kulturni prostor ni bila le arhitekturna intervencija, temveč ideološki manifest: da je umetnost del vsakdana in da je izobraževanje najvišji izraz kulture.
________________________________________
III. Umetnost v jedru dediščine
Srednja šola za oblikovanje in fotografijo Ljubljana ni zgolj umeščena med zidove Križank – jih tudi sooblikuje. Vsaka razstava, vsaka ilustracija, vsaka fotografija, vsaka poteza s čopičem in vsak oblikovan objekt, vsak digitalno podprt izdelek, ki nastane znotraj teh zidov, nadaljuje duhovno in estetsko genealogijo prostora.
Kulturne prakse dijakov in njihovih mentorjev utelešajo definicijo nesnovne dediščine po Zakonu o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1), kjer je nesnovna dediščina prepoznana kot prakse in znanja, ki se poustvarjajo skozi generacije. Prostor in vsebina tu nista ločena – sta neločljivo prepletena.
________________________________________
IV. Varovana celota
Z odlokom Vlade RS (Odlok o razglasitvi samostana Križanke v Ljubljani za kulturni spomenik državnega pomena, Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12, 111/13 in 32/16) je celotno območje Križank razglašeno za kulturni spomenik državnega pomena, z izrecno navedbo, da so prostori šole del varovanih sestavin. To ni le administrativno dejstvo – je izraz kolektivnega soglasja, da šola v tem prostoru ne obstaja slučajno, temveč z namenom in poslanstvom.
________________________________________
V. Sklepna misel
Spoštovanje do preteklosti se meri z ustvarjalnostjo, usmerjeno v prihodnost. Prostor Križank ni muzej, temveč delujoča delavnica duha. Vsak pouk, vsak projekt, vsak kreativni in ne nazadnje tudi umetniški izdelek, ki je nastal med zidovi bivšega samostanskega kompleksa, potrjuje vitalnost kulturne dediščine.
Naj zato kompleks Križanke ostane ne le varovan, ampak tudi prepoznan kot prostor sodobne nesnovne dediščine, ki ga sooblikujejo generacije mladih ustvarjalcev Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana.
Peter Rau, prof., svetnik v šolstvu
Ljubljana, 18. 04. 2025
________________________________________
PRILOGA
Priloga 1.: Dodatna obrazložitev: Kulturna vrednost prostorov in dejavnosti Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana kot del varovanega kulturnega spomenika in nesnovne dediščine samostana Križanke
1. Uvod
Srednja šola za oblikovanje in fotografijo Ljubljana, ki deluje v prostorih nekdanjega samostana Križanke, opravlja svojo dejavnost v objektu, ki je bil z Odlokom o razglasitvi Samostana Križanke v Ljubljani za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 56/2016) opredeljen kot nepremični kulturni spomenik državnega pomena (EŠD 389).
________________________________________
2. Prostori šole kot del varovanega kulturnega spomenika
Po 2. členu odloka (Odlok o razglasitvi samostana Križanke v Ljubljani za kulturni spomenik državnega pomena) med varovanimi sestavinami spomenika izrecno sodijo:
- stavbe nekdanjega srednjeveškega samostana » - celostna preureditev (1952–1956) Križank za srednjo šolo in v slovesni letni prireditveni prostor je zadnje obsežno delo arhitekta Jožeta Plečnika…“[Citat, 2. člen, 3. alineja]
Ti prostori niso le arhitekturno pomembni, temveč nosijo tudi kulturno funkcijo, ki jo je v okviru prenove (1952–1956) zasnoval arhitekt Jože Plečnik z namenom zagotavljanja izobraževalnega in umetniškega delovanja.
________________________________________
3. Vsebine šole kot del nesnovne dediščine
Zakon o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1) v 3. členu, točki 48 določa:
»nesnovna dediščina« so nesnovne dobrine, kot so prakse, predstavitve, izrazi, znanja,
veščine, in z njimi povezane premičnine in kulturni prostori (kjer se ta dediščina predstavlja
ali izraža), ki jih skupnosti, skupine in včasih tudi posamezniki prenašajo iz roda v rod in jih
nenehno poustvarjajo […];« [Citat, 3. člen, 48. alineja, ZVKD-1 ]
Kulturne in umetniške dejavnosti dijakov Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana – kot so razstave, predstavitve, oblikovalski in fotografski projekti – sodijo v to opredelitev kot žive oblike kulturnega izraza. Te dejavnosti predstavljajo poustvarjanje znanja, estetskih vrednot in ustvarjalnih praks, ki jih Srednja šola za oblikovanje in fotografijo Ljubljana kontinuirano razvija skozi generacije že osem desetletij.
________________________________________
4. Kulturni prostor in vključevanje v register
V skladu z 9. členom zakona (ZVKD-1, 9. člen, 6. odstavek): »Nesnovna dediščina se vpiše v register skupaj s kulturnim prostorom, ki to dediščino podpira in omogoča njeno uresničevanje.«
Prostori Križank, kjer Srednja šola za oblikovanje in fotografijo Ljubljana uresničuje svoje dejavnosti, so kulturni prostor glede na določilo omenjenega zakona, ki omogoča nastajanje in predstavitev raznovrstnih sodobnih pedagoških praks, tesno povezanih z identiteto, prostorom in izročilom Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana in širše skupnosti.
________________________________________
5. Utemeljitev v okviru javne koristi
Na podlagi 2. člena, 2. odstavek, ZVKD-1 varstvo dediščine sodi v javno korist, saj vključuje:
• „vključevanje vedenja o dediščini v vzgojo, izobraževanje in usposabljanje“,
• „predstavljanje dediščine javnosti in razvijanje zavesti o njenih vrednotah“.
Dijaki in mentorji Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana skozi ustvarjalne projekte omogočajo dostopnost dediščine javnosti ter krepijo prepoznavnost tako nepremične dediščine (prostorov) kot tudi nesnovne dediščine (vsebina, znanje, umetniško izražanje…).
________________________________________
6. Sklep
Na podlagi zgoraj navedenih dejstev so:
• prostori Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana sestavni del varovanega kulturnega spomenika državnega pomena,
• dejavnosti, ki se tam izvajajo, del žive nesnovne kulturne dediščine, ki jo je nujno podpreti, zaščititi in po potrebi tudi uradno priznati kot nesnovno dediščino posebnega pomena.
To povezanost prostora, ustvarjalnosti in dediščine je treba obravnavati kot pomemben družbeni, kulturni in pedagoški prispevek.
________________________________________
Peter Rau, prof., svetnik v šolstvu
Ljubljana, 18. 04. 2025
S temelji raziskovalnega dela sem se srečal že v času študija arhitekture, ko sem se, v letih 1984 do 1989, udeležil desetih raziskovalnih arhitekturnih taborov (raziskovanje arhitekture na terenu). Z raziskovanjem sem nadaljeval tudi kot arhitekt. Leta 2000 sem sodeloval v projektni skupini ESAI.
V pedagoški praksi je bilo moje raziskovalno delo najprej povezano s pripravo novih izobraževalnih programov in posodobitvijo obstoječih.
Od kar aktivno spremljam razvoj CAD tehnologij sem konkretna spoznanja, ugotovitve in izkušnje podprl z urejanjem vrste strokovnih gradiv. Leta 2000 sem iz angleščine prevedel Učni načrt z delovnimi listi, leta 2007, Priročnik z vajami za 1. stopnjo modeliranja s programom Rhinoceros®.
Od leta 2005 sem aktiven tudi kot predavatelj na višješolskem študijskem programu Medijska produkcija (MP), kjer poučujem predmete Medijska umetnost in vizualne komunikacije (MUK), Fotografija in računalniška grafika (FRG) ter Praktično izobraževanje (PI). Sem pa tudi mentor pri diplomskih nalogah.